Pretekli dve leti so zaznamovala številna nasprotja. Nasprotje med znanostjo in skepso je postalo tako veliko, da so celo izobraženi ljudje pričeli dvomiti v informacije, ki so jih (morda na zgrešen način) podajali politiki in ne strokovnjaki. Posledice koronavirusa so zamajala temeljna epistemološka spoznanja in marsikdo je mnenja, da so znanstveniki le še plačanci farmacije, lobijev in politike. Kriza zdrave pameti je bila na tako visoki ravni, da so se laži širile s svetlobno hitrostjo, leta šolanja in raziskovalnega dela za dobrobit vseh soljudi pa enako hitro pozabljena. No, vsaj do točke, ko so tudi skeptiki z opevanim naravnim imunskim sistemom zboleli - takrat internet ni bil več dovolj.
 

Kaj je “navadni prehlad”?

Zato bomo raje pisali o nečem, s čimer se strinjamo. O navadnem prehladu. Gre za tečno zadevo, ki ponavadi izbruhne ravno pred dopustom - ponavadi v prvih hladnejših oziroma prehodnih mesecih, virusi (med njimi tudi korona sevi) pa načnejo naša mehka tkiva. Telo se proti njimi bori z vnetjem, ki je v bistvu nekakšen celitveni proces - ta obremeni pravzaprav vse naše organe, saj je malih nebodigatreba zelo hitro v milijonskih nakladah. Torej, v mislih imamo neproblematično virozo, ki se začne z vnetim grlom, zamašenim nosom, lahko pa se okužijo tudi spodnje dihalne poti. Pljuča se zaščitijo s sluzjo, malce kašljamo, do bronhitisa ali - bognedaj - bakterijske pljučnice običajno ne pride. 

Navadni prehlad, ki je morda neposrečena izpeljava iz tujke “common cold”, je pravzaprav viroza, viroze kot take pa nikoli ne smemo podcenjevati. Ravno subtilnost navadnega prehlada je lahko razlog za številne zaplete, ki pustijo posledice, največkrat na srčni mišici.

Pred pisanjem članka smo se posvetovali z našo članico in študiozno zdravnico specialistko, ki o cinku ugotavlja troje: vrši močno preventivno vlogo v sklopu celotnega imunskega sistema, ponavadi se slabo absorbira, športniki - še posebej športnice - pa ga uživajo občutno premalo.

Seveda obstaja tudi bakterijski prehlad, ki lahko nastopi zaradi oslabljenega organizma, ki se prvotno bori proti virusu, ob tem pa pride še do bakterijske superinfekcije. Najbolj problematična med respiratornimi okužbami je bakterijska pljučnica. V obeh primerih bakterijskih vnetij zgornjih ali spodnjih dihal dobimo antibiotik - ne le zaradi trenutnega zdravljenja, temveč zaradi miniaturne možnosti, da bi infekcija nevede tlela, telo pa napadalo samega sebe. Bakterijsko okužbo ponavadi spremlja višja temperatura, produktiven kašelj, izcedek pa se preliva iz rumene v zeleno barvo. Zdravnik zelo hitro loči med njima, rezultate pa le še potrdi z razliko v laboratorijskih testih.

Slika 1: Robert Thom je bil ameriški slikar, ki je rad ponazarjal zgodovino farmacije. Tu je upodobil Paracelsusa (1493-1541), ki velja za očeta farmacije in medicine - čeprav je bilo lekarništvo takrat bolj alkimija. Je pa Paracelsus med prvimi uporabljal cinkove tablete (vir fotografije: Trowbridge Gallery).

Je šport stres ali sprostitev?

Prehlad je, ko ga analiziramo pri športnikih, skrajno zanimiv fenomen. Športniki smo - v primerjavi z neaktivno populacijo - celo bolj podvrženi nekaterim infektom. Med nami se na primer pojavlja več bronhialnih obolenj, medtem ko nešportnike pogosteje pesti klasično vnetje grla. No, enemu ponavadi sledi tudi drugo, vendar obstajajo razlike med športniki in nešportniki. Razloge gre iskati od večje količine predihanega zraka do daljšega časa povrnitve nekaterih krvnih parametrov v normalo. Zdravnica dr. Nada Rotovnik Kozjek je pred časom dobro zaključila, da pri dolgotrajnem kolesarjenju pride do generalnega napada na imunski sistem. Kaj je mislila s tem?

Raziskave kažejo, da so športniki neposredno po izčrpljujoči telesni aktivnosti od 3 do 72 ur bolj izpostavljeni okužbam.

Pri športnikih po napornem treningu odpremo okno za viruse, saj stresni hormon zamenja dolgotrajen trening za infekcijo, poskuša umiriti pretirano reakcijo, a v resnici zavre imunski sistem ravno v času, ko virusi izkoristijo odlične pogoje za razmnoževanje.

 Slika 2:  Paradoks rekreacije in treningov je, da se z njimi borimo proti domnevnemu stresu, hkrati pa si samovoljno povzročimo realen, fiziološki stresor. 

Kako se to zgodi? Dvignemo si stresne hormone, ti pa s ciljem zavarovati organizem pred samopoškodovanjem zavrejo tudi vnetja. Omenili smo že, da gre pri prehladu za podoben proces kot pri celjenju rane - tudi pri ureznini okolica najprej pordeči, se malo vname, potem pa protitelesa premagajo infekt. Prične se proces proliferacije in granulacije, torej nastajanja novega tkiva, ki potem le še “dozori”. Verjamem, da je ob tej primerjavi medicince zabolela glava, a je za nas čisto zadostna.

Vsakodnevni treningi torej onemogočajo hiter odziv na napad infekta, zato je vprašanje imunosti pri športnikih tema, o kateri je vredno govoriti.  Eden izmed glavnih razlogov za pogostejše prehlade vzdržljivostnih športnikov je tudi tradicionalno premajhen vnos ogljikovih hidratov, saj pomanjkanje glukoze še podaljša prisotnost stresnega hormona in supresije imunskega sistema.

Anekdotično se ravno pri aktivnih posameznikih prehladi vlečejo in pogosto ponavljajo. Razlogi niso tako nerazumljivi, le priznati si jih je malo težje. Pogosto ne upoštevamo več nasvetov starih babic, prehlade preživljamo na nogah, v pisarni ali v avtu -  bolniška je kar naenkrat postala privilegij, za katerega le redko “prosimo”. 

In ker radi športamo, toliko bolj športamo prvi dan, ko še nimamo vročine. Za vsak slučaj naredimo takrat najtežji trening, za en teden truda, obležimo pa za dva. Ko začutimo prvo olajšanje, smo spet na nogah. Znano, kajne?

Kaj vzeti proti prehladu?

Naslednje vrstice bodo eklektične, saj bomo le primerjali dva mikroelementa - en je vitamin, drug mineral. Asociacija na boleče grlo je čaj z limono. Limona kot vir vitamina C, ki se v vrelem čaju sicer izniči, je sicer  - kot mnoga druga zdrava hrana - super za jačanje naravne odpornosti. Karkoli naj bi to že bilo, sliši se dobro. Vitamini in minerali med drugim nastopajo kot kofaktorji in sestavni deli za različna protitelesa in encime, ki nam pomagajo premagati infekte. Povedati pa moramo, da so mnogi antioksidanti in protivnetne snovi učinkoviti le, kadar nastopajo združeni v hrani. Zelo malo jih vrši merljive učinke, če so ločeni od nje oziroma jih lahko s podobno mero učinkovitosti jemljemo v obliki ekstraktov v prehranskih dopolnilih. V članku Antioksidanti za športnike smo kot učinkovite izpostavili le tiste, ki so endogeni telesu - vitamin E, koencim Q10 in predstopnje glutationa, ki velja za naš najpomembnejši antioksidant.

Slika 3: Številni izdelki za imunost, a le malo jih je kdajkoli dokazalo, da bi skrajšali navadni prehlad. Tako recimo vitamin C le krepi protivnetno delovanje aspirina, medtem ko je cink utemeljena preventiva, o kateri se le redko govori. Preveri našo ponudbo cinkovih tablet in kapsul.
 

Zdi se, da smo pozabili omeniti vitamin C - ogromno ga imamo celo v naši ponudbi. Ta je dodan celo aspirinu. Poglejmo navedbe, ki so jih potrdile uradne institucije: Vitamin C ima vlogo pri delovanju imunskega sistema. Do določene mere ščiti celice pred oksidativnim stresom, pomemben je za nastajanje kolagena za normalno delovanje kože, kosti, zob, hrustanca in dlesni. Tu lahko dodamo še dejstvo, da prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, vemo pa tudi, da se železo ob njem bolje absorbira. Manj znana lastnost je tudi, da prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju. Navedene trditve veljajo za živila oz. prehranska dopolnila, ki dnevno zagotavljajo vsaj 80 mg vitamina C (100% PDV - priporočen dnevni vnos za odrasle). Skratka, super vitamin, glede na dejstvo, da je poceni, da se ga težko predozira in pomaga za marsikaj. No, je za marsikaj, ampak prehlad žal ni omenjen.

Je cink za imunost boljša izbira?

Najprej osnove. Cink je za športnike ključen mineral, saj ima vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov, predvsem pa prispeva k vzdrževanju normalnih vrednosti testosterona v krvi. To je pomembno za oba spola. Posledično ima vlogo pri plodnosti in razmnoževanju, pri sintezi DNK in pri kognitivnih funkcijah. Ima tudi vlogo pri ohranjanju vida ter prispeva k ohranjanju zdravih kosti, las, nohtov in kože. In seveda - kar je najpomembnejše - ima vlogo pri delovanju imunskega sistema. Navedene trditve veljajo za živila oz. prehranska dopolnila, ki dnevno zagotavljajo vsaj 10 mg cinka (100% PDV - priporočen dnevni vnos za odrasle).

Tu nas zanima kar najbolj eksplicitna trditev, in sicer vpliv cinka na imunski sistem. Ali lahko cink pomaga pri prehladu bolj od vitamina C, ki ga vsi jemljemo in sveto verjamemo vanj? Najprej dejstvo o današnji bazi raziskav. Za vsak vitamin, mineral ali rožico bomo - če bomo dovolj časa brskali po NCBI - našli dovolj všečno potrditev. Ko pa preverimo kredibilnost raziskav, naročnike ali vzorec preiskovancev, se obseg zadetkov skrči skoraj na ničlo. No, cink smo izpostavili prav zato, ker obstaja metaštudija, ki povzema vse kredibilne dosedanje rezultate do leta 2011 - in le metaštudija kot povzetek objektivno ocenjenih raziskav je lahko osnova za katerokoli praktično posploševanje. Članek s prevodom "Cink za navaden prehlad - ne če, temveč kdaj”, povzema kar 13 dvojno slepih in s placebom kontroliranih študij in navaja:

 da je uživanje vsaj 75 mg elementarnega cinka skrajšalo trajanje navadnega prehlada povprečno od 12 % do 48 %.

Ne spomnimo se, da bi take odstotke lahko pripisali kateremukoli posamičnemu mineralu oziroma vitaminu. Seveda obstajajo nekatere omejitve, ki jih razkriva že naslov. Z jemanjem cinka je treba začeti v prvih 24 urah po pojavu znakov prehlada. Iz tega znanstveniki sklepajo, da ima tudi vlogo preventive (profilakse). No, če se vrnemo k omenjeni metaštudiji, lahko glede na njo cinkova dopolnila skrajšajo tako trajanje kot resnost simptomov. Kar dve študiji (prav tam) navajata utemeljeno profilakso pri otrocih, če jemljejo cinkove tablete ali sirup s cinkom. Omejitev, ki jo izpostavljajo tudi znanstveniki, je relativno visok dnevni vnos tega minerala, pri tako mladi skupini pa niso nikoli raziskovali dolgoročnega vpliva in njegove varnosti. Zato ima pri tem vprašanju lahko zadnjo besedo le pediater. 

Slika 4: Najboljši vir cinka je meso - 100 g rdečega mesa vsebuje približno polovico dnevnih potreb po cinku. Vendar lahko cink dobimo tudi drugače. Veliko ga je tudi v arašidih in če smo sladkosnedi, lahko z arašidi oziroma arašidovim maslom ustvarimo prave dobrote. Preveri LCHF jedi na spletni strani Stašina fit kuhinja. 

Je cink varen?

Cink velja za varen mineral tudi pri tako veliki količini, saj ga ne jemljemo stalno, temveč le v času trajanja prehladnega obolenja. V času preprečevanja oziroma povečanih psihofizičnih omejitev lahko po smernicah ameriškega Medscape brez težav jemljemo dvojno priporočeno količino dnevnega odmerka. Pri tako velikih odmerkih (>75 mg na dan) pa sta bila najpogostejša stranska učinka vsaj medicinsko nepomembna: slab okus v ustih in občasna slabost kot posledica prebave.

Izpostaviti gre tudi, da jemanje visokih odmerkov cinka ovira absorpcijo bakra, zato je dobrim cinkovim tabletam vedno dodano tudi malo bakra.

Problem cinka ostaja nizka biorazpoložljivost. Zato je bistveno izbrati cinkov bisglicinat oziroma cinkov kelat (gre za nekakšno oblečeno obliko cinka). Bisglicinat je kelirana oblika aminokisline, ki je vezana na glicin, pri čemer sledi obliki, katera se s hrano najbolje absorbira. Le tako lahko vnesemo klinične količine cinka. 

Kaj lahko zaključimo? Cink je vsekakor prvi mineral za imunost, ki pa je zaradi svojih številnih vlog še posebej primeren za športnike. Še posebej vzdržljivostni športniki s svojo povečano presnovo ogljikovih hidratov, fitneserji v času pridobivanja mišične mase ali vsi športniki, katerih disciplina temelji na moči in eksplozivnosti, lahko od cinka veliko pridobijo. 

Slika 5: Največja težava cinka je nizka biorazpoložljivost. Activlabov cinkov bisglicinat je kelirana oblika cinka, ki se absorbira podobno kot hrana, hkrati pa mu je dodan baker, saj  cink izpodriva baker. Cink in baker je zato redka, a zlata vredna kombinacija dveh mineralov. Izdelek odlikuje tudi odlična cena glede na izjemno obliko minerala. 

Omenili smo večjo dovzetnost na okužbe v času po treningu, vendar cink deluje tudi posredno. Citokini so nekakšni vnetni sporočevalci in pri novi infekciji  - covid je bila izrazito nova - kdaj ponorijo. To imenujemo citokinski vihar in zgodi se pretiran avtoimunski odgovor, ko začne telo napadati samo sebe. Preveč vnetij pomeni preagresivno celjenje, kar ima za posledico brazgotinjenje. Pri notranjih organih in pljučih pa si tega ne želimo.  

Torej: cink je spregledan mineral, ponavadi osiromašen v prehrani ter največkrat prodajan v poceni in nerazpoložljivih oblikah. Hkrati pa gre za najbolj podkrepljen sklop raziskav, ki sledijo ponovljivosti tako v teoriji kot v praksi. In za nas je praksa, da smo zdravi in agilni tudi v času najbolj pogostih prehladnih obolenj.
 

Za bralce članka smo pripravili kodo IMUNOST20 za 20% popusta na Activlabov cink.

Najbolj brano: FIT PRAZNIKI: Kako uživati brez slabe vesti in v 2023 biti videti še bolje
Najbolj iskano: Cink za imunost | Cink in baker | cink za virus